MDestroyerjev anime blog

Mogoče se sliši smešno, ampak je živa resnica. V nedeljo 26.8. je prišlo v MS do majhnega srečanja treh ljudi: MDestroyerja, BoonZa ter Seishira. Seishiro mi je dan prej omenil, da gre v Prekmurje ter, da bo s sabo vzel novi dvd Paprike (anime s slovenskimi podnapisi) in me vprašal, če si želim ogledati. Odgovor je bil seveda jasen za kraj srečanja pa sva se dogovorila pri meni. Z željo po ogledu pa se nama je še pridružil BoonZ.

Za lažje gledanje ter več prostora sem se odločil, da bomo anime gledali kar v garaži. Tako sem prenosnika vrgel na terasno mizo ter še iz kleti privlekel “zgodovinske” stereo zvočnike in kino je bil nared. Zbrali smo se malo po 15. uri. Srečanje je steklo brez težav, vzdušje pa je bilo seveda krasno.
Upam le, da bo takšnih srečanj še mnogo več.

No pa smo pri mojem prvem prispevku v oddelku Galerija.
Sliki prikazani spodaj sta bili narisani že en čas nazaj tako, da se je do zdaj že moj stil verjetno spremenil. Kar se tiče podob, barv ali še česa je pač stvar mojega okusa in inspiracije. Na nobeni sliki ni celotne figure, ker sta sliki ne samo rezultat dolgega časa ampak tudi testiranja različnih tehnik barvanja in digitalne obdelave.

Manjši spomini in utrinki iz tega animeja ter potreba po ogledu novega mecha animeja me je pripeljala, da sem si pogledal prvo sezono Macross "štorije" in tako postal neumorni pristaš Macross franšizme.
Takoj po prvi sezoni Macrossa sem se trdno odločil, da bom naredil kronologijo vseh Macrossov ter dodal še kratek opis vseh sezon. Prav to pa mi je tudi uspelo v tem maratonskem prispevku.

Naslov franšizme, je vzet po glavni človeški ladji Super Dimensional Fortress ( na kratko SDF-1 Macoss). Ta kratica naj bi s predpono "macro" označevala ogromno ladjo, čeprav proti nezemeljanskim ladjam zgleda kot le majhen uničevalec. Prvotno ime franšizme je bil Battle City Megaload oziroma Battle City Megaroad (dvojno ime pa zaradi prevedene pismenke, ki je lahko L ali R in ima s tem beseda dvojni pomen; Megaload kot vesoljsko ladjo s celotnim mestom na ladji, Megaroad pa kot dolgo potovanje skozi vesolje ter vrnitev nazaj na Zemljo), a je bil naslov zaradi dvojnega poimenovanja dvoumen. Kakorkoli, eden od sponzorjev projekta je bil oboževalec Shakespeara in je želel, da se kot ime franšizme uporabi Macbeth. Kasneje so se z njim dogovorili in zapečatili, da bo naslov Macross, ki ima podobno izgovorjavo kot Macbeth.

Čeprav se naslov kar prijazno sliši vas moram razočarat, da tista prvi naznamuje le prvi slovenski prevod mange v slovenščino. Seveda si vsak slovenski anime ljubitelj misli, da je to več ali manj en velik nateg, ampak je na našo žalost živa resnica. Kljub temu pa se bo in se že kaže, da se bo ta črna barva, kmalu spreobrnila v belo, saj prvi mangi že sledijo naslednji deli prevodov, če pa se bo to tudi obneslo pa se zna zgoditi, da bo slovenijo preplavila nova moda.

Mnogi se sprašujejo kako to, da smo že 17 let v samostojni sloveniji in šele zdaj Slovenija prejme prvi prevod? Menim, da je odgovor v samem številu tistih, ki si nameravajo to mango kupiti. Slovenija je majhen trg ter tako za številne distributerje nezanimiva. Kar pa še naš trg dodatno zmanjša pa so naslednji dejavniki:
- le ljubitelji vemo kaj v pravem pomenu besede pomeni manga tako, da smo edini, ki bi si najbolj želeli to kupiti razen tistih, ki slučajno izbrskajo.
- seveda je še tukaj žanr, ki pa vsem ljubiteljem ni enako priljubljen tako, da se tukaj spet zmanjša število kupcev.
- ter še pika na i, je seveda cena. Ker sama založbe ve, da se teh izvodov nebo prodalo veliko navijejo cene ter tako odvrnejo še tistih nekaj najbolj zainteresiranih.

Po skoraj eno letnem iskanju časa za ta anime, mi ga je le uspelo pogledati. Če ga boonz nebi dol povlekel ter pogledal, bi menim še zdaj anime čakal v vrsti za gledanje. Anime sem tudi med samim gledanjem zavlečeval, saj je vedno prišlo nekaj vmes, kot izdelovanje revije ali igranje vizualnih romanov in tako je bil anime vedno v ozadju. A se nisem vdal ter tako pogledal ta anime, ki bo verjetno naslednji projekt Si-Subsov.

Po šestih mesecih prepiranja, čakanja, pogovarjanja, kritiziranja, popravljanja, oblikovanja, pisanja, nam je končno uspelo narediti revijo, ki se je sposobna kosati z nekdanjo, že zamrlo revijo Slotaku. Februarja smo se japankarji dogovorili, da bomo naredili revijo, o animejih, mangah, ter nasplošno pisali o stvareh, ki vključujejo animeje. Sprva je šlo vse lepo in prav. Datum za oddajo prvega mesečnika je bil postavljen, katerega smo se pisci več ali manj držali. Nato pa smo kmalu naleteli na prvo, od mnogih, ovir, to je čakanja na našega pobudnika in designera, ki pa je ravno tedaj imel nekaj za opravit, to pa se je nato vleko še en mesec. Tako smo čakali in nestrpno iskali novega designera, katerega smo kaj kmalu našli. Nov designer je vse lepo naredil a smo ga skoraj spravili v obup, ko smo mu nalili kritike, tako glede designa kot lektorstva (za katerega pa mi niti nismo sprva poskrbeli). S tem se je začela nova dvo mesečna prekinitev, ter iskanje na lektroja se je pričelo. Lektorja smo po dveh mesecih našli a ta nam je revijo samo za silo popravil ter tako dokončno dal rumeno luč reviji. Se sprašujete zakaj rumeno? Zato ker smo med tem časom morali narediti popolnoma novo obliko revije, saj so prihajale kritike iz vseh strani. To se je potem zavleklo v nov mesec in kmalu za tem je prišla, že težko pričakovana izdaja prve številke revije slo-chan. Od samega začetka, do izdaje je minilo kar 175 dni… rezultat? Pohvale z vseh strani, kjub številnim slovničnim in stilskim napakam ( na katere si ekipa prizadeva paziti ob naslednji številki ^^)