MDestroyerjev anime blog

Vas je presenetil naslov? Vas zanima kaj se skriva pod pikicami?

V svojem animejskem življenju sem pogledal dokaj malo filmov (okrog 10), ker mi nikoli niso dali tiste željene zgodbe in zadovoljstva. Običajno pa je bil velik problem tudi v tem, da me je vedno nekdo med filmom zmotil in mi s tem, skoraj vedno pokvaril gledanje. Zdaj ko se je začela šola, pa si enostavno nisem mogel najti časa za ogled kakšne serije, prav tako pa tudi nisem imel posebne volje. Zato sem se odločil, da si raje vzamem dve uri poštenega časa, ter si ogledam kakšen poseben film. In tako se je tudi zgodilo. Pri kolegici sem se pozanimal za nekaj naslovov ter si izbral 4 za ogled. Med brskanjem po AniDB pa sem opazil, da so vsi ti filmi dobitniki neke nagrade. Ta nagrada pa se imenuje Mainichi Film Award, katero pa bom vam tudi predstavil.

Toki wo kakero Shoujo (The girl who leapt through the time)
Prvi izmed predlaganih in tudi ogledanih animejev, katerega sem kar 2x pogledal (prvič sam, drugič pa še z boonzem). Zgodbi filma dam s prve petico, medtem ko bi animaciji zaradi svoje precejšne enostavnosti, dal oceno pravdobro. Prav ta preprostost te zelo približa pravemu življenju in imaš občutek kot, da je vse resnično.
Kot zanimivost naj vam povem, da je Toki wo kakero Shoujo, prvotno delo novelista Tsutsui Yasutakeja a film ni narejen po knjigi ampak je le nadaljevanje romana, postavljeno nekje 20 let po originalni zgodbi. Sam Tsutsui je na Tokyo International Anime Fair pohvalil ta film in mu pritrdil odlično nadaljevanje.

Zgodba: se vrti okrog dekleta imenovanega Makoto Konno, ki biva v starem predelu Tokia srečno s svojo družino. Njeni običajni dnevi so številni nesrečni šolski pripetljaji, ter igranje basballa s svojima najboljšima prijateljema Kōsukejem in Chiakijem. Življenje pa se ji za nekaj časa spremeni, ko po slučaju v šolskem kabinetu pade na čudežen kamenček. Ta ji da moč, da lahko za nekaj dni preskakuje skozi čas naprej in nazaj, kakor se ji ljubi. Sprva ji nova sposobnost ne ustreza, ko pa vidi številne pozitivnosti tega pa jo začne izkoriščati za lastne potrebe, prav tako pa tudi za reševanje težav (večinoma ljubezenskih). Svoje sposobnosti in dogodivščine zaupa le teti Kazuko Yoshiyama (ki pa je protagonistka iz prvotne zgodbe s tem, da je tukaj starejša), ki pa ji pove, da je ona nekaj takega kar sama doživela. S tem se zgodba razvija, ter hkrati zapleta, vse bolj se kaže ljubezenski trikotnik med glavnimi liki, ki pa ima kar precej …. konec.
Več vam pa ne povem saj si morate to mojstrovino ogledati kar sami.

Kaze no tani no Nausicaa (Nausicaa of the valley of the wind):
Mlada in lepa Nausicaa je princesa iz doline Vetra in se redno odpravlja s svojim letečim gliderjem igrat v sosednji gozd. Oh, če nebi bilo velikih žuželk in strašnih Ohmov bi lahko rekli, da se gre igrat tokrat pa ne; saj naša mlada princeska odhaja tja raziskovat. Tako kot vsaka tema Ghiblijevega filma, je tudi tukaj povdarek na reševanju okolja in prav s tem se ukvarja naša Nausicaa. Film je iz leta 1984 in je nastal po isto imenski mangi enakega avtorja Miyazakija. Kljub temu, da je bil film narejen malo pred nastankom studia Ghibli, ga vseeno ljubitelji prištevajo kot enega izmed njihovih oz mu pravijo kar prvi Ghiblijev film. Internet Movie Database pa je uvrstil Nausicoo kar med 50 najboljših znanstveno fantastičnih filmov.

Zgodba: Znajdemo se 1000 let po katastrofalnem dogodku imenovanem "ognjenih sedem dni", ki je popolnoma spremenil svet in skoraj povzročil izumrtje celotne človeške rase. Trenutno živi še pičlo število ljudi, ki živijo skriti in čim bolj vstran od tako imenovanega "Morja izumrtja". V resnici je to džungla, v kateri so strupene gobe, ki proizvajajo strupe in s tem povzročajo izumrtje gozda in rastlin (prav zaradi tega se preživeli bojijo tega "morja"). V tej džungli pa bivajo ogromne žuželke, ki večkrat izgubijo zavest ter napadejo in uničijo vse pred nosom. In prav v tej džungli se prvič srečamo z mlado in lepo princeso Nausicoo med svojim raziskovanjem. Ko preiskuje džunglo, jo zmoti lomljenje dreves v bližini. Ena najmočnejših in najnevarnejših žuželk se je pravkar podila za nekim tujcem. Nausicaa seveda zajaha svoj leteči glider ter poskočno pride na pomoč tujcu, v katerem spozna svojega strica. Tako se skupaj s stricem, ki je bil na raziskovalnem potovanju za mitološkim bitjem, ki bi lahko rešil njihov svet odpravi v domačo dolino. Doma ju vsi veselo pričakajo, prav tako pa tudi Nausiciin oče. A ne traja dolgo lep mir, saj se kmalu v dolini znajde po slučajo ogromna buba. V manj kot enem dnevu pa dolino obiščejo tudi vojaki iz dežele Tolmekia, katere pa samo zanima buba. Da, še stvari zakompliciramo pa še to, da se gruča Ohmov odpravlja na uničevalno potovanje… Kaj je v bubi? Kaj se zgodi z dolino? Kdo so ti Tolmekianci? Kaj je povzročilo gibanje Ohmov? In še, Kako bo sploh Nausicii uspelo rešiti svet v tem kaosu? Odgovore najdte v filmu, uživajte!

Tenkuu no Shiro Laputa (Laputa: Castle in the Sky):
Mnogi si pri Laputi zamislite Guliverjeva potovanja, a žal vas moram opozoriti, da ta anime nima nobene veze s to knjigo. A kjub temu anime ni nič manj dober, ampak je seveda boljši. Laputo, je narisal Miyazaki leta 1986 in velja kot drugi film studia Ghibli. Če boste iskali po trgovinah ali po internetu ta anime, ga boste pogosto našli poimenovanega le z Castle in the Sky, to pa zaradi tega ker v španščini laputa pomeni "prasica" in Amerika v kateri živi mnogo špansko govorečih ljudi, so animeju dala naslov le Castle in the Sky. Šele lansko leto, je Velika Britanija ponovno začela uporabljati naslov Laputa: Castle in the Sky.

Zgodba: V davni preteklosti pred 700 leti, so ljudi fascinirala leteča plovila. Ko pa so jih dokončno prevzela, pa človeku ni preostalo nič drugega kot da še kolonizira ter osvoji nebo in to je tudi storil. Začel je izdelovati velika zračna kolonialna plovila, ki so nekaj časa kraljevala nebu, a se dolgo niso obdržale in kaj kmalu so bili ljudje zopet prisiljeni živeti na kopnem. Tako kot vedno, pa mora biti tudi neka izjema, in to je bilo cesartvo, ki je imelo v lasti leteči grad Laputo. Laputa bi naj bila najbolj izpopolnjeno zračno plovilo in hkrati najbolj močnejšo ter bogato. A so mnogi na njo pozabili, saj je bila skrita globoko v nebu, daleč za viharnimi oblaki. Čez 700 let, pa so prihajali šušljaji iz vseh strani, katere je imala vojska za strogo zavarovane in tukaj se tudi naša zgodba začne. Glavni ženski lik, Sheeto, prvič srečamo na letalu kot luksozno zapornico polkovnika Musko. Na račun napada piratov (katerih namen je bil ukrasti kamen) je Sheeti sicer uspelo uiti skozi okno ter rokam Muske, a ji je med pobegom spodrsnilo in je padla daleč v temno nebo. Nato pa pride naš mladi, delavni in poskočni glavni moški lik, to je Pazu. Pazu je dečko iz rudarskega mesta, ki živi sam in pomaga moškim pri delu v rudniku. Ko se tistega večera vrača nazaj k rudniku, zagleda v nebu neko plavo svetlobo, ki se giblje proti rudniku. Sprva nemore verjeti svojim očem, ko pri rudniku zagleda kako mlada deklica počasi, lebdeče pristaja nad rudnikom a se takoj spravi k sebi in ji pomaga pristati na trdih tleh. Kasneje po delu, odnese nezavestno Sheeto na svoj dom, kjer pa jo naslednje jutro zbudi prelepa pesem trobente. Ne traja dolgo njuno prvo snidenje ter pogovor, saj so v vas prišli pirati ter vojska in so jima že trdno za petami… Kaj je sploh prvotni namen vojske s Sheeto? Zakaj pirati hočejo kamen? Kako sploh zgleda Laputa in njena moč? Kdo sploh je Sheeta? Katere moči nosi kamen? so vprašanja katerih odgovore boste našli v filmu.
DA ne pozabim priporočila, če ste se mogoče naveličali Miyazakijevih okoljevarstvenih filmov, vam nujno priporočam tega, saj v tem animeju te teme ni. Je pa svet postavljen v razvito 16 stoletje, s pištolami, letečimi plovili in seveda polno akcije.

Sennen Joyuu (Millennium Actress):
film, katerega smo si ogledali tudi na DDR/anime night zabavi in se mi je med vsemi temi štirimi ogledanimi filmi, zdel nekako najbolj težko za razument oz na kratko povedano "brainfuck". Kljub temu, pa anime pri tem ni nič izgubil na tem, ampak je le pridobil in ustvaril zanimivo okolje ter predstavil Japonsko skozi vsa obdobja. Glavna protagonistka, ki se zaljubi v upornika na begu, se kmalu poda v zanimivi svet filmske industrije in nam tako kaže nepremagljivo moč ljubezni, ki pa je nažalost nesrečna. Režiserja najverjetneje mnogi poznate oz ga boste prepoznali, saj se je podpisal tudi na celovečerec Paprika… da to je Satoshi Kon. Kon, je idejo za mojstrovino našel iz mnogih različnih stvari, največ prizorov pa je vzel kar iz japonskega celovečerca Throne of Blood (ta film pa je japonska priredba Shakespearove drame Machbet). Mnogi pa med tem trdijo, da Chiyoko predstavlja njihovo znano igralko Setsuko Hara, a Kon namiguje, da bi lahko bila tudi Hideko Takamine, a vseeno ostaja pri tem, da je Chiyoko le izmišljen animejski lik.

Zgodba: Režiser Tachibana je že od malih nog zvest oboževalec igralke Chiyoko Fujiware, zato mu je končno po mnogih letih iskanja le uspelo najti izginolo igralko izpred 30-ih let. Tako se skupaj s svojim pomočnikom odpravita, k njenemu skrivnemu domu. Po toplem sprejemu, pa Tachibana le preide k resnemu dejanju, Chiyoko preda nek ključ. Chiyokino presenečenje nad ključem prekine majhen potres in jo tako iz spomina vrne nazaj na resnična tla. V zahvalo začneta Tachibana in Chiyoko snemati njeno avtobiografijo. Oblika snemanja in tudi prikaz naše zgodbe je t.i. igra znotraj igre, saj je Chiyoko prikazana v svojih mladih letih, Tachibana pa ji vedno priskoči na pomoč, če je kakšna prepreka v filmu. Njen oče si je zelo želel imeti otroka in v času velikega potresa se je Chiyoko privekala na svet, a njen oče, kot če bi bil v zameno za njo, umrl. Materi in hčerki je oče prepustil restavracijo, katero sta tudi še naprej uspešno vodile, vse ko nekega dne ne pride režiser, ki je iskal idol za Japonske vojake v 2. svetovni vojni. In prav v Chiyoko vidi nekaj kar ni pri nobenih, to je talent. A njena trmasta mama, ga je zavrnila. Nato pa nam Chiyo razkrije, da se je enkrat med vračanjem domov iz šole, zaletel v njo ranjen upornik, ki je nato odbežal naprej in se skril. Vojski, ki ga je iskala, se je Chiyo zlagala in pokazala v drugo smer ter s tem storila odločilen korak, ki je zaznamoval celotno njeno življenje. Ko pomaga uporniku, začuti skoz njegov pogovor toplino… seveda ljubezen! Chiyo se s tem zaljubi v upornika, ki pa nažalost že naslednji dan zbeži. Preostane ji le njegov ključ, kot spomin na njega ter izvor moči. Polna moči in ljubezni, se odloči, da bo odšla od doma in ga poiskala, rešitev pa vidi prav v filmski industriji, zato sprejme režiserjev predlog in se s tem odpravi v nov, filmski svet, ki ji je pa prinesel slavo…
Odličen anime, tako kot Paprika, zato si ga le oglejte in poizvedite celotno življenje ene najboljših animiranih igralk, Millenium Actress.

Mainichi Film Award
MFA so nagrade, katere letno podeljuje Mainichi Shinbun, ena izmed največjih časopisnih podjetij na Japonskem. A nagrade podeljujeje le animiranim celovečercem, kateri so se znašli na kinematografskih platnih.
Po smrti pionirja Ōfujija Noburōja, je Mainichi leta 1961 začel podeljevati t.i. Ōfuji Noburō Award, njemu v čast in prizadevnost za animacijo na Japonskem. Že od samega začetka so Ofujija prepoznali kot nacionalnega talenta, ki pa je prav tako prejel številne nagrade za svoja dela in prizadevnost.
Ko pa so prišla 80-a in z njimi masovna produkcija animejev pa je začel Ōfuji Noburō Award izgubljati na vrednosti, saj so veliki studiji pokosili posamezne avtorje in njihova dela, zato so ustanovili in začeli podeljevati novo nagrado, to pa je Animation Grand Award. Njen krstni blagoslov pa je leta 1989 prejel Hayao Miyazaki in njegov Majo no Takkyūbin (Kiki’s Delivery Service). S tem se je ponovno lahko Ōfuji Noburō Award posvetil krajšim filmom (oz tistim, ki prej niso imele OVA ali serije).