MDestroyerjev anime blog

Osebno ne berem veliko knjig (običajno le domačo branje v šoli ter kakšne 2, 3 knjige med počitnicami in to je to), a sem kljub nezanimanju za knjige ter redkemu branju sem prebral zbirko devetih knjig, imenovano Viharno nebo (Broken Sky). Znanstveno fantastični roman katerega sem prebral pred tremi leti me je tako navdušil, da sem ga prebral kar 2x. A šele zdaj sem ugotovil razlog, zakaj so me te knjige tako privlačile… zbirka zelo spominja na animeje (kot opomba v tistem času še nisem serijsko gledal animejev). Tako je ta zbirka po približno treh letih našla svoje mesto tudi na blogu.

Zgodba:
Dvojčka Ryushi in njegova sestra Kia živita preprosto življenje na očetovi žrebečarni in vestno trenirata svoje spretnosti z orožjem in duhovne kamne. Njun oče ter starejši brat sta tedaj na poslovnem potovanju. Ko se vrneta, oče s sabo pripelje skrivnostno deklico imenovano Elani, ter jima zabiča, da jo morata varovati z življenjem. Kmalu po prihodu očeta pa se njuno preprosto življenje v trenutku spreobrne, ko očetovo žrebečarno napadejo kraljevi vojaki. Ryushi, Kia in Elani uspešno zbežijo z zmajem pred napadalci a, ko preletijo še zadnjič svoj dom vidijo na tleh prizor, kateri je zaznamoval celotno njuno življenje. Kraljevi vojaki, bolje rečeno skrivnosten moški z masko pred njunimi očmi ubije njunega očeta. S tem je prižgal sovraštvo in začetek maščevanja proti kralju Dominjonov Maacanu ter princesi Kirin Taq Aurin. Kmalu za tem se pridružita organizaciji Parakka, in tako skupaj s številnimi prijatelji doživljata najbolj buren del svojega življenja, ki pa vse vodi enak cilj, maščevanje proti kralju Maacanu.

V viharnem nebu, je kraj dogajanja sestavljen iz dveh paralelnih svetov, to sta Dominjoni v katerem vlada Maacan, ter Kirin Taq kjer pa vlada njegova hčerka Aurin. Dominjoni, so več ali manj podobni našemu svetu, puščave, hribi, ravnice, mesta, vasi, … kontinent pa je obdan z morjem v katerem živijo globokomorske živali in nedovoljujejo mornarom potovanja preko morja. Medtem ko so Dominjoni svetli, je Kirin Taq v nenehni poltemi. Tukaj se sonce ne giblje in je vedno na istem mestu. V tem svetu imajo zaradi tega le kriminalce ter nasprontike kraljestvu, prav tako pa ne manjka pošasti, ki le čakajo da bi prišle prek na drugi svet.
Med obema svetoma lahko prehajajo le "posebni ljudje" to so t.i. resonanti. Oni ne morejo uporabljati duhovnih kamnov ampak v zameno kontrolirajo čas. V zgodbi vam najbolj padejo v oči Jachare, ki so prav tako resonanti a so jih mehaniki predelali v pol robote. So nekakšne vrste častna straža kralja ter profesionalni morilci. Kjub temu, da smrtno sovražijo Maacana zaradi te predelave, mu ne morejo nič saj njihovo življenje visi cel čas na nitki.

V zbirki prav tako ne primanjkuje pošasti, od katerih so najbolj znane in mogočne le tri vrste. To so:
Keriagasi: so tako kot kentavri s tem da imajo namesto konjskega telesa, pajkovo. S sabo vedno nosijo smrotnosno sulico. Delujejo kot mravlje, termitnjaki, imajo svoje kraljice katero morajo varovati saj, če one umrejo izumre celotna vrsta. Keriagasi so najštevilčnejši in so največja najmočnejša Maacanova vojaška sila. Maacan si je keriagase podredil tako, da je vsem kraljicam vgradil srčni kamen, ki pa je povezan z Aurinino ogrlico ter njegovim sprožilnim kamnom. Če bi Aurin odmaknila ogrlico bi vsi keriagasi pomrli v enem dnevu, zaradi tega keriagasi zvesto služijo svoji princesi.
Koth Taraani: so antična vrsta, ki so imeli enake prednike kot keriagasi a so jih v preteklosti keriagasi premagali, zato so bili prisiljeni se umakniti. So zelo veliki, močni ter zelo dobro zaščiteni, bojujejo pa se z velikimi kremplji. Vodi jih najstarejši Koth Taraan, imenovan Koth Macquai. On ima v sredini svojega telesa svetleči kamen, kateri vsebuje vse spomine prejšnih Koth Macquijev. Koth Taraani ne govorijo z usti, ampak komunicirajo z ljudmi preko telepatije. Kasneje postanejo pomembni Parakini zavezniki.
Globoko morske živali: to so ogromne živali najrazličnejših vrst, ki bivajo v morju okrog Dominjonov ter so strah in trepet ljudi ob obali. Maacan je dal v Dominjonih postaviti veliko Pulzno kladivo, katera bi naj odganjala globoko morske živali. A jo ni nikoli uporabil v ta namen, temveč jo je hranil za nekaj povsem drugega…

Eden najbolj prepoznavnih elementov Viharnega neba so duhovni kamni, ki jih "vgradijo" v novorojenčka. Kamni so različnih barv, s tem pa tudi vsebujejo različne moči. Te so lahko od ognja, vode, energije… do telepatični, iluzijskih sposobnosti. Več imaš kamnov, boljše in lažje lahko izkoristiš njihovo pravo moč. Običajno število duhovnih kamnov je dva do tri. Kot informacijo pa to, da so v Kirin Taq duhovni kamni prepovedani.

Avtor zbirke je Chris Wooding, ki se je rodil 28 februarja 1977 v Liecesterju v Angliji. Njegov domači kraj je bil ne izprosen, saj je živel na težkem območju. Vse to pa je seveda uporabil v svojih knjigah. Že v mladih letih se je odločil, da bo postal pisatelj. Pisati je začel že zelo hitro, pri 18 letih je napisal roman Crashing, naslednje leto pa je dobil dovoljenje za publiciranje. Od tedaj naprej je redno začel pisati in to kar za vse starosti. Pri 21-ih, ko je zapustil Univerzo, se je popolnoma posvetil pisanju. Pisanje mu je prineslo dovolj denarja, da se je čez čas odločil potovati po svetu. Pri tem je prepotoval malo, da ne celoten svet (Ameriko, Afiko, Indonezijo, Japonsko, Evropo), ter doživel kar življenjsko nevarne avanture. Ko se je vrnil s svojega svetovnega potovanja je štel 28 let. Tedaj je že njegova kariera štela 18 knjig ter polno kratkih zgodb. Njegova dela so svetovno znana, saj so jih prevedli v Japonščino, Slovenščino, Ruščino, Indonezščino ter mnogo drugih jezikov. Napisal je tudi dva scenarija, ki pa ju že uporablja Hoolywood. Sodeluje tudi pri nastanku risanke v sodelovanju s Kanadsko televizijo. Trenutno živi v Londonu še vedno kot pisatelj. Kadar se ne ukvarja s pisanjem, ga najdemo v kinu ali na potepanju po drugih deželah ali pa kar na potovanju s svojimi prijatelji. Najbolj ga prevzamejo različni miti, legende, zgodovina in raznolikost kultur, še posebej pa Daljni Vzhod.
Roman Viharno nebo je začel pisati in izdajati leta 1999, dokončal pa ga je leta 2001. V vseh svojih prejšnih knjiga je vedno uporabil nekaj iz resničnega sveta, zato je vedno imel občutek, da te knjige niso njegove. A po končanem Viharnem nebu pa je prišlo tisto zadovoljstvo, ki mu je dalo nove moči in srečo, saj si je zgodbo izmislil popolnoma sam. Za pisanje fantastike so ga najbolj inspirirali animeji, kot so Vision of Esceflowne in Nausicaa Of The Valley Of Wind, od tod pa hkrati želja, da bi sam napisal scenarij za anime. Vse značilnosti animejev v Viharnem nebu prihajajo prav iz tega dogodka a na žalost, ker ni vedel pisati v japonščini, se studiji niso preveč zanimali zanj. Sama zbirka knjig je prvotna trilogija s 27-imi deli. Sprva je založba Scholastic želela izdati prav 27 knjig a knjigarnam to ni ustrezalo, zaradi tega so se odločili, da bodo stvari izdali v 9 knjigah, s povprečno tremi deli na knjigo.